Muzej novejše zgodovine Slovenije

O temi za tokratno objavo sem razmišljal že pred kar nekaj časa, a se v vsem tem času nikoli nisem dokončno odločil in spravil napisati kaj več, sedaj pa sem si rekel, da je končno prišel čas tudi za to. Kot že sam naslov razkriva, bo govora o Muzeju novejše zgodovine Slovenije (na kratko kar MNZS), nekaterih razstavah, predvsem stalni razstavi, ter drugih zanimivostih o samem muzeju in stavbi, v kateri domuje, ki jih morda še niste vedeli. Lahko bi rekel, da mi muzej kot tak, predstavlja tudi nek “drugi dom”, saj se je že kar dostikrat zgodilo, da sem tu dejansko preživel več časa kot doma, zato sem se tudi odločil deliti svoj pogled na “dogajanje” v MNZS. Bilo je že veliko zabavnih (nasmejanih) trenutkov, predvsem ob raznih dogodkih, npr. porokah, otvoritvah novih razstav in podobno, verjamem pa, da prihaja še veliko takih izkušenj. 🙂

Pa začnimo najprej s samo lokacijo muzeja, s čimer se bom potem še malce navezal na stavbo v kateri domuje muzej. Ljudje, tudi prebivalci Ljubljane, velikokrat zamešajo ta muzej z Mednarodnim grafičnim in likovnim centrom. Oba se nahajata v parku Tivoli, MNZS sicer na obrobju parka, grafični center pa skoraj v samem središču le-tega, v Tivolskem gradu. Domovanje MNZS-ja pa je Cekinov grad (tudi to je eden od razlogov zamenjave z grafičnim centrom), tik ob Hali Tivoli, ki jo velika večina ljudi precej dobro pozna. Nekajkrat se je tudi zgodilo, ko ljudje, s katerimi sem se pogovarjal o muzeju, niso vedeli kje točno je in sem jim omenil tank pred muzejem, so se takoj spomnili na ta tank, sploh zato, ker je bil nekaj časa pobarvan tudi roza.

Sama zgodovina Cekinovega gradu se mi zdi precej zanimiva, hkrati pa lahko tudi rečem, rahlo ovita v tančico skrivnosti. Zgrajen je bil med letoma 1752 in 1755, domnevno po načrtih Johanna Georga Schmidta, na zahtevo grofa Leopolda Karla Lamberga. Prvotno naj bi se ta baročni dvorec imenoval Lambergov grad, nato pa so ga domačini preimenovali v Cekinov grad. Po nekaterih pripovedih je ime dobil po Lovrencu Szögenyju (okrog leta 1787), ki je bil poročen z Ivano Lamberg, čigar ime naj bi prebivalci poslovenili (od tod Cekinov), druga razlaga pa pravi, da naj bi to ime dobil še precej kasneje (okrog leta 1865), ko naj bi Johan Kozler svojim otrokom zapustil poln cilinder cekinov, s čimer so potem plačali kupnino za Lambergovo posest. MNZS, čeprav se takrat še ni tako imenoval, se je v Cekinov grad preselil leta 1951, ko je prevzel dvorec od Ministrstva za notranje zadeve in Ljudske tehnike. Muzej je skozi čas imel več različnih imen. Ob ustanovitvi, leta 1948, se je imenoval Muzej narodne osvoboditve ljudske republike Slovenije, leta 1962 se je preimenoval v Muzej ljudske revolucije, nato v Muzej novejše zgodovine, leta 1994, od leta 2001 pa je poznan pod trenutnim imenom, Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Naslov stalne razstave v MNZS se glasi Slovenci v XX. stoletju in prikazuje življenje Slovencev od začetka prve svetovne vojne (leto 1914), do leta 2008, ko je Slovenija predsedovala Evropski Uniji. V lanskem letu je bil del razstave, ki prikazuje obdobje med koncem druge svetovne vojne ter osamosvojitvijo Slovenije deležen prenove, da je sedaj ta del zgodovine prikazan malce bolj na moderen način, prav tako pa omogoča tudi najmlajšim obiskovalcem muzeja super izkušnjo, saj ponuja dosti interaktivnih vsebin in raznih iger za popestritev obiska. Ta del razstave je sedaj po prenovi, po mojem mnenju, tudi veliko bolj svetel in prijeten za obisk, medtem ko je bilo pred prenovo v teh sobah dosti bolj temačno. Zame najbolj zanimiva dela razstave pa sta dela, ki prikazujeta dogajanje med obema svetovnima vojnama. V razstavnih prostorih posvečenih prvi svetovni vojni, bi rekel, da je za obiskovalce (tudi zame osebno) najbolj zanimiv drugi del, ko se lahko sprehodimo skozi rekonstrukcijo strelskega rova iz tistega obdobja. Vidimo lahko nekaj orožja iz prve svetovne vojne, ob tem pa tudi kako je izgledala ena od spalnic.

V prostoru, ki pa se navezuje na dogajanje v Sloveniji med drugo svetovno vojno pa lahko prav tako vidimo nekaj orožja, več različnih uniform ter veliko ostalih (manjših) predmetov, ki so, tako ali drugače, povezani z zgodovino Slovencev iz tistega obdobja. Tu bi pa še posebej izpostavil tri predmete, ki izhajajo iz obdobja med drugo svetovno vojno in jih hrani MNZS. Prvi je Taboriščni tarok avtorja Borisa Kobeta, ki ga lahko vidite na razstavi oz. ga tudi kupite v muzejski trgovini, potem sta pa tu še Enigma ter spominski svečnik, ki pa ju ni možno najti na sami razstavi.

Kobetov Taboriščni tarok, za razliko od navadnih tarok kart, ima namesto kraljev, kraljic in ostalih figur v tem sklopu kart upodobljene taboriščnike, v prizorih, ki so se avtorju tudi v resničnosti dogajali, oziroma kako so v resnici izgledali v vseh treh koncentracijskih taboriščih, katere je Boris Kobe doživel na lastni koži. Največjo razliko v primerjavi z navadnimi tarok kartami pa lahko vidimo pri tarokih, številčnih kartah od I do XXI. Na teh je avtor upodobil življenje in same zgodbe, ki so spremljale ujetnike v taboriščih, kot recimo prizori sprejemnih postopkov, prizori vsakdanjega življenja ujetnikov in tako naprej. Kot že omenjeno, lahko svojo repliko Taboriščnega taroka tudi kupite v muzejski trgovini, a na žalost karte za igro niso primerne, saj je avtor, kot strasten igralec te igre s kartami, namenoma naredil napako.

Sedaj pa se dotaknimo še dveh predmetov, ki ju trenutno ne morete videti na nobeni od razstav, a se vsake toliko tudi pojavita na kakšni od razstav. Najprej malce o Enigmi, ki je bila pred kratkim razstavljena na občasni razstavi (R)evolucija muzeja, ob 70. obletnici ustanovitve muzeja, a je sedaj znova spravljena v muzejskih depojih. Enigma, kot naprava, je električna naprava za šifriranje sporočil, ki so jo med drugo svetovno vojno uporabljale predvsem nemške sile. Naprava izgleda kot navaden pisalni stroj, Muzej pa jo je dobil bolj po spletu naključij kot karkoli drugega. Žal Enigma, ki jo hrani MNZS, ni popolna, saj nima lesenega zaboja, v katerem je bila običajno spravljena, niti plošče z žarnicami in stikalne plošče. Prav tako pa ni natanko jasno, kdo je to Enigmo uporabljal in za kaj, predvideva pa se, da je bila uporabljena v letalstvu, predvsem zaradi njene oznake (Luftwaffe). A vseeno je eden najbolj dragocenih predmetov v muzejski hrambi, saj sta v celotni Sloveniji poznana le dva primerka.

Še zadnji zelo zanimiv predmet, vsaj zame, pa je spominski svečnik, izdelan v partizanskih delavnicah, v spomin Francu Rozmanu – Stanetu in ponesrečenima spremljevalcema. Kljub temu, da je svečnik kar precej velik (77 x 62 x 29cm), izdelan iz kovanega železa, aluminija in medenine, so ga uspeli izdelati v vsega dveh dneh. Muzeju ga je podaril eden od izdelovalcev, ki je seveda lahko tudi povedal zgodbo o svečniku. Pred kratkim je bil ta svečnik izpostavljen kot predmet meseca v MNZS, tako pa sem se tudi sam srečal s tem predmetom.

Poleg vseh razstav pa je v MNZS ena najbolj fascinantnih delov, brez dvoma, muzejska fototeka. Je ena največjih v državi, kjer Muzej hrani več kot 2 milijona različnih fotografij, predvsem negativov, v fondih veliko različnih fotografov in fotoreporterjev. Tako lahko tu najdemo fotografije raznih športnih dogodkov, koncertov, protestov in še veliko več iz zgodovine Slovenije v 20. stoletju. Seveda so vse fotografije tudi primerno shranjene, zato je dostop do njih, temu primerno, omogočen le ob dogovorjenem obisku. Kljub temu pa MNZS vsako leto pripravi razne fotografske razstave, s katerimi obiskovalcem počasi poizkuša odstreti tančice skrivnostnosti fotografij, hkrati pa tudi predstaviti zanimive trenutke iz zgodovine Slovenije, kot so jih skozi svoje objektive ujeli fotografi.

Za zaključek pa lahko še povem, da Muzej trenutno pripravlja novo občasno fotografsko razstavo Edija Šelhausa, enega najbolj znanih slovenskih fotoreporterjev, v počastitev 100-letnice njegovega rojstva. Razstavljene bodo številne fotografije iz njegovega obsežnega fonda, tako da lahko vsakdo najde kakšno fotografijo, ki mu bo zelo zanimiva. 🙂 Odprtje razstave bo 18. maja, ki je tudi mednarodni muzejski dan, zato vsi lepo vabljeni! Več informacij o muzejskem dogajanju tekom mednarodnega muzejskega dne pa lahko najdete tudi na tej povezavi, ali pa obiščete muzejsko spletno stran.